Basic HTML Version
4
S L O V E N C I V H I M A L A J I O D 1 9 5 4 D O 2 0 1 3
tabora do vrha in pri plezanju »mimogrede«
na kake nižje vrhove. Posebno odprava jeseni
1981 v južni steniDaulagirija se je končala šele
po 18 dneh vzpona čez steno in sestopomna
drugo stran veličastne odisejade, proti koncu
že tudi kalvarije.Tezadnjeodprave sopobudile
pravi razcvet tudi za manjše klubske.
Vse sicer niso bile uspešne, skoraj vse so
se lotevale še nerešenih problemov najvišjega
svetovnegagorstva.Zamudopri prvihvzponih
na osemtisočake smo kompenzirali s pleza-
njemnovih smeri. Začetnimsrečnim izidom
nevarnihpoložajev so se sevedapridružili tudi
nesrečni.Vsakoživljenje je sicer enakovredno,
saj je edino, a javnost in alpinizem so poseb-
no prizadele izgube nekaterih najuspešnejših
alpinistov tistega časa na Manasluju, Jalung
Kangu, Kangčendzengi, K2, Gašerbrumu,
Nuptseju in podobno. Ljudem, ki plezajo v
Himalaji statistika ni naklonjena in po dveh
desetletjih se je topokazalo tudi pri Slovencih.
Nekakšnovmesno stopnjoodklasičnihdo
vzponovna alpski način sopomenile odprave,
organizirane klasično z baznimtaboromvred,
vzponi so bili pa opravljeni na posameznih
vrhovih.Gotovo je topripomogloknekaterim
pomembnimuspehom, saj so imeli plezalci za
sestopnarazpolagotaborenaklasičnihsmereh
inves časdobrooskrbovanobazo: ŠišaPangma
1989, Kangčendzenga 1991, Api – Nampa –
Bobaje 1996, Gjačung Kang 1999 itd.
Zelo odmevni so bili nekateri vzponi soli-
stov (Kumbakarna, Lotse, Daulagiri, Anapur-
na,Gašerbrum4) inčistihalpskihnavez (Tran-
go,Bagirati,AmaDablam,Nuptse,Čomolhari,
Čarakuza, spet Bagiratiji itd.). Velikmedijski
preboj zaradi dejanja inneposrednegaprenosa
pomedmrežju je pomenil tako prvi vzponpo
južni steni Daulagirija 1999, ne dostimanj pa
prvi popolni smučarski spust z Everesta leta
2000. Več finančnihmožnosti v zadnjih letih
ima dober vpliv v tem, da se več alpinistov in
pomilejših kriterijih lahko uvršča v odprave
PZS ali samostojne, slabši pa v tem, da se prav
z nižjo kakovostjo niža možnost uspeha. K
drobljenju sil pripomore tudi poklicno vodni-
štvo, sajmora biti pri vodenju stranke stopnja
tveganja bistveno nižja kot pri doseganju vr-
hunskih ciljev. Odraz dogajanja v družbi se
dobro vidi tudi v alpinizmu, saj že samo te
razmerenaodpravahpoudarijo takopozitivne
kot negativne težnje, izkristalizirajo se.
Vzporedno s plezanjem na Himalajo vse
od leta 1979 poteka šolanje ali vsaj pomoč pri
šolanju nepalskih strokovnih kadrov za delo-
vanje v gorah. Cilj je bil in je še vedno naučiti
čim več Nepalcev za delo v domačih gorah.
Turizem, v Nepalu je predvsem himalajski,
naj nudi čimvečji del zaslužka domačinom.
Ob skrbi za varnost je bil to tudi prvo-
tni namen tega usposabljanja, in temu cilju z
uspehom sledi še danes.
Tone Škarja
Marija Frantar v višinskemtaboru
(Kangčendzenga '91) /Marija Frantar in
altitude camp (foto: Jože Rozman)